63

Slovenija

3 Modelle von HeuraufenSouvenirware, aus dem»> Dom«-ShopLjubljana 2004

3 Hayrack- Souvenirs:Single( Elongate) Hayrack

»> Cloaked«< Hayrack

Linked Double Hayrackbought in» Dom<<- Shop

at the Ljubljana market place, 2004

Slovenska atenska akropola

Kadar med pohajanji po Sloveniji v pokrajini pogled oplazi kozolec ali kadar v pogovoru kdoomeni to starodavno in vendar še vedno uporabno napravo- najsibo leseno, zaznamovano ssledovi vremena, ali s časom ubrano betonsko, praviloma s streho, za sušenje nekaterih poljskihpridelkov: žita v snopih, detelje, fižola in sena-, iz spomina vedno znova stopi možak, ki je predmnogimi leti iskal slovstvo o kozolcu v knjižnici tedanjega Oddelka za etnologijo Univerze vLjubljani in je prisotne študente osupnil z opazko, da bi morali Slovenci častiti kozolec tako kotGrki atensko akropolo. Strastna zagledanost tega moža se zdi danes morda izjemna, a v njej jenedvomno mogoče zaznati splošno veljavo in simbolni pomen kozolca; ene izmed tistih kulturnihsestavin, ki jih večina Slovencev soglasno prepoznava kot» našo« dediščino in kot del nacionalneistovetnosti. Slikovito vraščene v slovensko kulturno krajino so kozolce vedno radi upodabljalislikarji( na primer impresionist Grohar, v zadnjih desetletjih slikarki Fakinova in Plestenjakova,številni slikarji samorastniki), svoj odsev so našli v arhitekturi( opazen je pri posameznih objektiharhitekta Jugovca, oblikovno značilnega bloka arhitekta Mihevca v centru Ljubljane se je na primerprav prijelo ime» Kozolec«<), v oblikovanju urbane označevalne opreme( kot nosilci reklamnihnapisov in lokalnih obvestil) in v ponudbi industrije etno- turističnih spominkov. V pomanjšanihrazličicah so danes marsikje postavljeni kot okras dvorišč in vezani kozolci tudi kot garaže.Kot» slovensko« darilo je kozolec dobil svoje mesto celo na posestvu angleškega prestolo-naslednika princa Charlesa...

Že študija njihovega prvega raziskovalca Melika je opozorila, da kozolci niso samo kulturnadediščina Slovenije, temveč širšega alpskega sveta, delno severne Evrope, celo Japonske ingorate zahodne Kitajske- a drugod niso tako na gosto posejani, tipološko razvejani in razviti kotpri nas( kjer je znanih devet tipov: stegnjeni kozolec samec, vezani kozolec toplar, kozolec nakozla in drugi). Doslej najstarejše sporočilo o kozolcu na Slovenskem sega v leto 1659( zapis vlatinščini, ki omenja» njivo pri kozolcu«); na sosednjem Koroškem, iz okolice Šmohorja, je iz leta1558 in najstarejša znana upodobitev je bakrorez iz leta 1689 v Valvasorjevi Slavi vojvodineKranjske.

Kot vsa ljudska arhitektura so tudi kozolci živo povezani s prostorom, kjer so jih postavili.Njihovo zunanjo podobo je sooblikovala prehodna lega Slovenije na stičišču sredozemske,alpske in panonske kulture. Znotraj vaškega prostora, kjer je veljalo, da ni kmečkega doma brezkozolca, so se ti razlikovali le po velikosti( kozolec z več okni je razkrival premožnejšega gos-podarja), kakovosti obdelave detajlov in v okrasju ter s tem poudarjali družbeno razslojenost.

Kratko slovensko zgodbo o kozolcu najbolj povedno končajo besede arhitekta Mušiča,enega izmed njegovih pomembnih raziskovalcev:

>> Popotnik, vračajoč se iz tujine, se zgane, ko ga pozdravijo kozolci, prvi znanilci domovine.<<