Razvoj slovenske etnološke misli

Slavko Kremenšek

Dve sestavini sta na Slovenskem danes izpostavljeni kot predmet etnološkega preu-čevanja: način življenja in ljudska kultura. S tem sta zajeti tako razsvetljenska kotromantična komponenta v razvoju etnološke misli. Ljudsko kulturo je pri tem mo-goče razumeti kot relativno samostojen kulturni ustroj podložniškega razreda v ob-dobju fevdalizma. Iz tega zornega kota naj bi v poznejših obdobjih šlo v bistvu le zapreostanke preteklega kulturnega stanja. So pa med preučevalci ljudske kulture vveljavi še drugačne predstave. Tako naj bi pri ljudski kulturi šlo za nevezano, pre-težno spontano stvaritev, ki bi naj ne bila omejena le na določeno časovno obdobje.Kar se načina življenja tiče, gre za zanimanje za vse stopnje družbenozgodovinskegarazvoja in načelno za vse etnične skupine. Etnološko pojmovanje načina življenja jemogoče izraziti tudi z besedo vsakdanjost.

Posamične podatke o ljudski kulturi in načinu življenja v omenjenem smislu najde-mo za slovenski etnični prostor v potopisnem, zgodovinopisnem, verskem in dru-gem slovstvu že od humanizma in renesanse dalje. Med primeri je mogoče naštetidnevnik Paola Santonina s potovanja po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem ko-nec 15. stoletja ali delo beneškega zgodovinarja Marina Sanuda za prehodno ob-dobje od 15. do 16. stoletja. Omeniti velja nadalje spise slovenskih protestantskihpiscev, še zlasti Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina. Pomembne etnološke podat-ke o ljudstvih jugovzhodne in vzhodne Evrope sta zapisala Benedikt Kuripečič inSigmund Herberstein, ki sta se v 1. polovici 16. stoletja udeležila diplomatskih od-poslanstev v Carigrad in Moskvo. V 18. stoletju so bila natisnjena poročila nekate-rih slovenskih jezuitskih misijonarjev iz neevropskih dežel. Prvi zavestni in razme-roma sistematični prikaz nekaterih etnoloških pojavov dobršnega dela slovenskegaetničnega ozemlja pa izvira iz konca 17. stoletja. To je delo Janeza Vajkarda Valva-sorja Die Ehre des Hertzogthums Crain, ki je izšlo natanko pred 300 leti, leta 1689.V Valvasorjevem delu je med drugim govor o nekaterih šegah, vražah, delovnih na-vadah, o noši.

Začetek bolj kontinuiranega etnološkega strokovnega prizadevanja je na Sloven-skem, kot v največjem delu drugih evropskih dežel, povezan z razsvetljenstvom.Med temeljna dela razsvetljenske etnološke misli na Slovenskem spadajo: AntonTomaž Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern dersüdlichen Slaven Österreichs, I- II, 1788, 1791; Balthasar Hacquet, Abbildung undBeschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, I- IV,1801-1808; Jožef Košič, A' Maquar Országi Vendus- Tótokról, 1824. Linhart je