Običaji in verovanja v slovenskem čebelarstvu

Ida Gnilšak

Legenda z Gorenjskega pripoveduje, kako so čebele prišle v naše kraje. Sladkosned-ni Noe je v barko vtihotapil panj čebel. Ko so vode upadle, so čebele ostale same.Več rodov je zraslo in ker je domovanje postalo pretesno, je mlada matica, ki se jeizlegla med potopom, odpeljala tri rodove v votlino palme. Četrtič jo je zalotil viharin jo z družino vred zanesel na Kranjsko.

Občutljive čebele so bile že od nekdaj deležne velike skrbi. Pred nesrečami in urokiso jih varovali z raznimi sredstvi. Križ, narejen čez čebele, ali dlan, ki jo obrne čebe-lar proti panjem, in skrivnostne besede, ki jih pri tem izgovarja, bodo odvrnile vsenevarnosti od čebel. Hostija v čebelnjaku bo naredila čebele močne in prinesla čebe-larju veliko medu. V Prekmurju je veljalo, da coprnice nimajo moči nad čebelami,če je na čebelnjaku konjska glava. Taka je bila tudi vera v Beli krajini, kjer so čebe-lam pomagale bele lilije na vrtu. Čebelar je obvaroval čebele pred uroki, če je iz izpi-hanih jajc napravil venec in ga položil pred čebelnjak. Na Štajerskem se dva nistasmela brisati z isto brisačo, sicer bi čebele shirale. Posebno dobro varovalno inspodbujevalno sredstvo je bil lisičji ali še bolje volčji goltanec na žrelu panja obprvem čebeljem izletu spomladi. Čebele tako postanejo izjemno močne. To je naj-brž v zvezi z verovanjem v zdravilno moč dejanja„ iti skozi“. Tudi za otroke so imelinavado, da so jih potegnili skozi rogovilo drevesa, kar naj bi jim prineslo zdravje.Čebelam svojega sovražnika so znali tudi škodovati. Les od rakve, ki ga položiš podčebelnjak, lahko spelje čebele k tistemu, ki ga je podstavil. Čebele pridejo na nič, čeprineseš raka v čebelnjak. Svoje čebele si poslal ropat tuje panje, če si jim med hra-no dodal žganja. Zavarovati pa je bilo moč čebele pred roparicami tako, da si žrelopanja premazal z mlekom mlade junice, ki je prvič telila. Zaradi načina, kako so ne-koč postavljali panje v čebelnjak, jih je bilo lahko ukrasti. Kot varovalno sredstvoso nekateri čebelarji uporabili krpo, namočeno v rano tri leta stare svinje, ki je vsvojem življenju povrgla 33 mladičev. Krpo je bilo treba zatlačiti pod levi spodnjipanj in panji so bili varni. Sicer pa ukraden panj ni prinašal sreče. V čebelnjaku, ka-mor so postavili tak panj, so pomrle vse čebele. Še danes pa je ponekod živo pravnasprotno verovanje: čebele namreč najbolje uspevajo, če je v čebelnjaku en ukra-den, en kupljen in en podarjen panj. Prav tako je vse do današnjih dni obveljalo, damora družina ob smrti čebelarja to sporočiti njegovim čebelam, sicer bodo pomrleali se odselile. Čebelar tudi s svojim obnašanjem vpliva na uspeh pri čebelah. Takobodo čebele tistemu, ki preklinja, prinesle le malo medu. Če jih prodaja, ne sme go-ljufati, ker bo s panjem prodal tudi blagoslov. Glede prodaje je na Štajerskem velja-