Čebelarstvo v Sloveniji danes

Janez Poklukar

1. Uvod

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna živinorejska in kmetijska panoga. Nekdaj jebila reja čebel nujna pri samooskrbi kmečkega in porajajočega se meščanskega živ-lja na Slovenskem. V začetku tega stoletja pa vse bolj opažamo specializirano čebe-larjenje s sodobnimi nakladnimi in listovnimi panji. Pojavlja se profesionalni odnosdo čebelarjenja. Tega procesa niso prekinile vojne vihre in pojav novih čebeljih bo-lezni. Navkljub velikim težavam zaradi bolezni čebel čebelarstvo danes v glavnem nenazaduje.

V Sloveniji imamo po podatkih Zveze čebelarskih društev Slovenije 11.000 čebelar-jev, ki čebelarijo s skupno 140.000 čebeljimi družinami. Čebelarji pridelajo povpre-čno 15 kg medu na panj v eni sezoni. Mnogi intenzivno prevažajo svoje čebele napašo. Cenimo, da prepeljejo okrog 2000 prevoznih čebelnjakov. Ti podatki in dejst-vo, da imamo zelo dobro organizirano proizvodnjo in predelavo čebeljih pridelkovv več čebelarskih predelovalnih obratih, so dokaz, da je na območju Slovenije čebe-larska panoga zelo razvita in da je nad evropskim povprečjem.

2. Panji in čebelarski pribor

2.1. Panji

2.1.1. Kranjiči

Nekdaj so na Slovenskem čebelarili z malimi panji- kranjiči. Ti so zaradi svoje majh-nosti močno pospeševali rojenje. To je bilo smiselno zaradi pozne čebelje paše na aj-di. Kmetje so namreč še do nedavna na vsa strnišča ozimnega ječmena in še nekate-rih drugih kultur sejali ajdo. Ta je bila okoli velikega šmarna bogat vir medu in cvet-nega prahu. Čebele so spomladi močno rojile, potem pa so si do avgusta toliko opo-mogle, da so v poznem poletju napolnile satje. Čebelarji so nato v septembru pomalem šmarnu čebele zažveplali in razdirali panje. Za naslednje leto so pustili le do-ločeno število najboljših družin. Tak način čebelarjenja je še danes opazen v obna-šanju naše čebele.