Predgovor
Predstava o srečnem čebelarju, ki v pravkar izdelan panj ujame čebelji roj in ga vanjzapre z okrašeno panjsko končnico, da bi čez nekaj časa dobil pridelek, je sedajomogočena nekemu muzejskemu direktorju. Presrečen je, da lahko v svojem popol-noma-seveda pa še vedno ne v celoti- od zunaj in znotraj prenovljenem muzejusprejme obširno posebno razstavo sosednjega etnografskega muzeja in se s tem" okoristi". Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, ki deli enako usodo sanacije inprezidave, je ob precejšnji pomoči in sodelovanju Kulturno- informacijskega centraSFR Jugoslavije na Dunaju pripravil razstavo„, Človek in čebela; Apikultura na Slo-venskem v gospodarstvu in ljudski umetnosti", na temo, ki sta jo skupno oblikovalaoba muzeja. Razstava bo dlje časa na ogled v Avstrijskem etnografskem muzeju.
Ta partnerski razstavni projekt bo s svojo dejansko kooperacijo obeh inštitucij innjunega osebja koristil obema stranema. Razen tega naj bi nam razstava sporočalanaslednje: prvič bo iz nje razvidno delo slovenske etnologije, ki je s to razstavo in vspremljajoči knjigi z obširno analizo in skupno razstavo prikazala, kako velik go-spodarski in kulturen pomen sta imela čebelarstvo in priprava medu v južnovzhod-nem delu alpskega področja v tradicionalni družbi. Osrednji del te kompleksne po-stavitve predstavlja nekaj sto poslikanih panjskih končnic, ki so se v poznem 18. inposebno v 19. stoletju izkristalizirale v svojstveno zvrst pristne ljudske umetnosti priSlovencih; ne glede na njihovo posebno regionalno oblikovanje pa so vendarle prila-gojene kontinuiteti ljudske kulture na srednjeevropskem območju. Drugič: takšnosodelovanje med Ljubljano in Dunajem se lahko sklicuje na enako oblikovane stro-kovne in zgodovinske osnove etnologije v nekoč skupni državi in kljub dialiktikinaše zgodovine- opozarja na mnoge drobce na poti, ki jo iščeta obe( geslo: svo-bodna etnografska delovna skupnost Alpes Orientales petdesetih do sedemdesetihlet) in ki v obliki novo formulirane Ethnologia Europaea kaže na prihodnost, katereobliko lahko ta trenutek samo slutimo. In tretjič: v ekoloških razpravljanjih naše se-danje družbe bo o taki Ethnologia Europaea izrečenih še veliko tehtnih besed. Pravprimer naše razstavne teme ,, Človek in čebela" prikazuje, kaj vse lahko posredujejostoletja dolge gospodarske in kulturne izkušnje mnogih generacij določenemu prebi-valstvu sedaj in v prihodnosti, in sicer glede na to, da se v današnjem času zavzema-mo za nek previden- ali kakor danes radi rečemo—„ nežen“ odnos do narave innjenih virov.
-
Pri uspešni realizaciji skupne razstave so tako na slovenski kot avstrijski strani sode-lovali mnogi znanstveniki, muzealci, umetniki, obrtniki, upravniki, podjetniki, me-