18

Stane Mihelič

V zvezi s tem navaja dr. Alfons Dopsch v knjigi Die ältere Sozial und Wirthschafts-verfassung der Alpenslaven, Wien 1998, naslednje:„ Sehr bedeutend muss fernerder Bienenzucht gewesen sein, denn wir finden sehr manhafte Honigzinse in Urba-rien angeführt. Levec hat... daraus weitgehende Schlussfolgerungen gezogen. Erwies auf eine Reihe Dörfern hin, die gar keine Getreide, wenig Vieh, dafür jedochein grosses Kvantum Honigzinsen/ Pettaer Studien 3/ 165/. Diesen Erscheinung seiagrarhistorisch nur so zu erklären, dass noch 1265 im südlichen Draufelde und denangrenzenden Gebiete bis an die Drau sehr extensiv gewirtschaftet wurde- Honig insolchen Mengen gezinst setzt ein bedeutende Bienenzucht."

Tudi podatki o trgovini z medom in voskom kažejo, da so v teh obdobjih na Slo-venskem pridelovali velike količine medu in voska. Dr. F. Gestrin v knjigi Trgovinaslovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja navaja meddrugim ,, Trgovina z medom in voskom se je proti koncu 12. stoletja občutno pove-čala. Kajti ob zaključku razkroja pridvornega gospodarstva in drugega razdobjakolonizacije se je opustilo manj intenzivno gozdno čebelarjenje in se je uveljaviločebelarjenje pri domu. Temu razvoju moremo slediti tudi po najstarejših urbarjih indeloma po najstarejših znanih vesteh o pridelovanju medu... V 15. in zlasti v 16.stoletju se je pridelek medu povečal še zlasti s sejanjem ajde, ki je dala dovoljmožnosti tudi za jesensko pašo. Iz slovenskih, hrvaških in ogrskih pokrajin so medin vosek izvažali v vsa primorska mesta; v Benetke, v Italijo in tudi Dalmacijo. IzKranjske in Hrvaške pa je šlo to blago tudi na Koroško in odtod naprej v nemškedežele, zlasti na Bavarsko."

Tudi Valvasor poroča, da se je v 17. stoletju s Kranjske izvažalo veliko medu v dru-ge dežele, zlati na Salzburško, kamor ga je šlo na leto„ več tisoč stotov". Ugodno jevplival na razvoj čebelarstva med podložniki odlok, ki ga je na pritožbo kranjskihmest izdal leta 1602 nadvojvoda Ferdinand in po katerem so smeli meščani trgovatiz medom, voskom in voščenimi izdelki, kmetje pa z medom in voskom. Z medom sotrgovali samo po štiri mesece na leto, in to v novembru, decembru, januarju in fe-bruarju. Samo v tem času verjetno zato, ker so čebelarji pobirali čebelam med šelejeseni.

Prav gotovo je bila trgovina z medom in voskom zelo pomembna, saj se je zanjo žezgodaj zanimal tudi vladar in dajal posameznim trgovcem zanjo monopolne pra-vice.

Nekako v 15. stoletju, morda pa tudi že prej, so začeli ponekod na Slovenskem kori-ta zamenjavati iz desak zbiti panji. Imenovali so jih truge. To spremembo je gotovopodprl razvoj žagarstva. Prve vodne žage se na Slovenskem omenjajo v 14. stolet-ju. Prav iz te prehodne dobe od korit k deščenim panjem imamo prvo izvirno poro-čilo o čebelarjenju na Kranjskem v Valvasorjevi„ Die Ehre des Herzogthums Krain"iz leta 1689" katerega odlomek se glasi:

„ Tu, v tej deželi imajo posebne hišice za čebele, kamor spomladi, navadno na cvet-no nedeljo, postavijo panje in jim odpro žrela. Ko poleti čebele roje, vzamejo