62

Gorazd Makarovič

cah naslikane noše in predmeti vsakdanje rabe: vse sodi v svet slovenskega kmeta19. stoletja. Tudi upodobitev babjega mlina se je preselila na končnice z grafičnihpredlog. Prvotni pomen tega in podobnih motivov je pomlajevanje z mitološkimozadjem. Izpričana interpretacija iz kmečkega okolja pa kaže na moralizatorskopojmovanje upodobitve:„ Ker so bile stare babe sitne, so morale v mlin, kjer so jihzmleli".

Tudi upodobitve iz mednarodne motivne družine„ narobe svet" so vsaj v nekaterihpojmovanjih v kmečkem okolju izgubile izvirni smisel. Prizor, v katerem živali včloveških vlogah neso lovca v grob, so npr. razložili kot ilustracijo zgodbe, v katerise je lovec ponesrečil in so ga zato kar živali odnesle v grob- ali celo kot ilustracijoposebne milosti: lovca naj bi zares tako pokopali, ker je v zadnji uri Boga za to pro-sil. Vendar ljudska pesem s tem motivom verjetno kaže tudi na drugačne interpreta-cije: živali so pobile lovca in se veselijo ob njegovi smrti. Težnja po razumevanju ta-kšnih prizorov v okviru dejanskih dogodkov, in ne le kot ideje„ narobe sveta“, je bi-la izražena v besedni interpretaciji ob upodobitvi medveda, ki strelja lovca: lovecnaj bi zaspal in zato je lahko prišel medved, vzel puško in hotel lovca ustreliti.

Precej stvarno pa so kmečki opazovalci tolmačili upodobitve nenavadnih dogodkovv njihovem okolju, ki so jih slikarji slikali po pripovedovanju ali celo po naročilu.Tako je npr. slučajno ohranjeno na zadnji strani končnice s svinčnikom napisanonaročilo:„ Tukaj tist namalajte Koje v Luči tri zaklo"; gre za ilustracijo dejanskegaokrutnega zločina. Izpričanih je več dogodkov, ki so upodobljeni na končnicah: če-belar se je pri ogrebanju roja srečal z medvedom, čebelarju so se pri ogrebanju rojaodpele hlače, tri ženske so preteple biriča. Vendar smemo tudi pri upodobitvah zna-nih dogodkov domnevati različne razlage že zavoljo variant, ki nastajajo v življenjuustne tradicije. Takšen primer je dogodek iz časa napoleonske okupacije: francoskivojak je( najbrž pijan) sedel v zibelko in od kmeta zahteval, da ga ziblje. Prizor soupodobili na končnici. Kraj dogodka je bil z raziskavo ugotovljen, ljudsko izročilopa ga pripisuje raznim krajem in tudi pomen upodobitve je deležen dveh razlag. Poprvi je upodobitev samo ilustracija vojakove nasilnosti: kmet je zibal Francoza za-to, ker je bil v to prisiljen; po drugi razlagi pa je ost naperjena zoper vojaka: kmet jemoral zibati Francoza, vendar ga je zibal tako, da ga je iz zibeli zvrnil na tla.

Za razumevanje raznih upodobitev Joba, ki je vsaj na območju, kjer je bilo v nava-di poslikovanje končnic, postal zavetnik čebelarstva namesto sv. Ambroža, se mo-remo opreti na ljudsko pesem. Job je godcem plačal s črvi, ki so ga razjedali, in črviso se spremenili v zlatnike. Ko je za to zvedela Jobova huda žena, je hotela imetizlatnike tudi sama. Job ji je dal črve, ki pa so se spremenili v ose in se ji zapodile vlase. Najbrž pomenijo ose v pesmi to, kar pomenijo čebele na upodobitvah, ki paimajo z biblijsko Jobovo knjigo komaj še kaj skupnega. Upodobljen je čebelnjak,ob katerem sedi na gnoju Job. Zraven stojijo godci ali Jobova žena z godci ali pa sa-mo žena. V Jobovo zgodbo so prišli godci namesto prijateljev najbrž iz srednjeveškeikonografije, saj je bil Job v srednjem veku ponekod zavetnik godcev. Čebelnjak paje izviren dodatek slikarjev, ki so poslikovali končnice.